EZOTERIKA - KAJ JE?
Ezoterika je veda o drugem vidiku vseh stvari«.
Poglejmo si, kaj to pomeni. Spletne strani, ki jih berete, so že v osnovi posvečene konceptu drugega vidika, zato bomo ezoteriko definirali prav s tem izrazom. Drugi vidik kogarkoli ali česarkoli je njegova notranjost, njegova subjektivnost, njegova duša. To velja za vse pojme, tako za živa bitja, predmete, pojave, kot tudi za bolj abstraktne pojme, koncepte in ideje. Ezoterika se ukvarja prav s preučevanjem tega, drugega vidika, v vsem, kar obstaja, pravzaprav v vsem, kar je. V tem oziru se ezoterika bistveno razlikuje od znanosti, ta se namreč ukvarja le s tretjim vidikom, to je pojavnostjo vseh stvari, medtem ko se ezoterika predvsem z njihovo subjektivnostjo. Subjektivnost pa je nekaj, kar že po definiciji v znanosti ni zaželjeno, ta se ukvarja le s pojavi, ki so objektivni, torej merljivi in za katere velja načelo ponovljivosti pri enakih pogojih.
Kaj sploh pomeni beseda ezoterika? Koren te besede izhaja iz grške besede “eso”, kar pomeni znotraj, notranji. Ezoterika je tako veda o notranjosti stvari. Ima pa ta beseda še eno konotacijo, namreč notranje lahko pomeni tudi skrito. In iz tega pomena izvira njena včasih tako poudarjana skrivnostnost. Vendar ta pojem skritosti ne izvira samo iz tega, da bi bila ta veda tako zelo skrivana pred ljudmi (kar do neke mere drži), temveč tudi iz tega, da je področje njenega proučevanja notranjost, ki je “skrita” izza pojavnosti. Ta pa je skrita ravno toliko, kolikor se nam je ne ljubi odkriti. Z odkrivanjem notranjosti postajajo stvari vedno bolj jasne in razkrite, to pa počasi pripelje do eksoteričnih ved. Antonim besedi “ezo” je beseda “ekso”, ta pa pomeni zunaj, zunanje. Neizbežna usoda vsakršnega ezoteričnega védenja je, da slej ko prej postane eksoterično znanje. Zakaj? Ker se tako odvija kozmični proces manifestacije; ta povzroča, da tisto, kar v nekem trenutku obstaja le kot zametek, kot nemanifestirana ideja ali koncept, sčasoma pridobi konkretnejšo obliko in se tako manifestira. Tisto, kar je bilo sprva notranje in brez pojavnosti (ezo), sćasoma postane zunanje (ekso). To velja za vse pojme tega kozmosa, zakon manifestacije je univerzalni zakon, zato velja tudi za vse oblike védenja. Ezoterika je potemtakem notranja veda iz dveh razlogov: prvič zato, ker raziskuje notranjost (drugi vidik) vseh stvari, in drugič zato, ker je to veda, ki še ni postala manifestirana, kar pomeni, da njen korpus védenja ni dovolj razširjen in široko sprejet, da bi mu lahko rekli eksoteričen. To se tudi ne bo nikoli v celoti zgodilo, kajti ezoterika je kot podzemno rečno jezero, ki ima svoj pritok in odtok. Na strani odtoka, ko le-ta privre na plano, naletimo še na eno jezero, jezero znanosti. Ta ima mnogo pritokov, a le eden (relativno ozek) prihaja iz ezoteričnega jezera. Večji del znanstvenega jezera znanja se namreč napaja iz drugih raziskovalnih virov. A vrnimo se k ezoteričnemu jezeru, tudi ta ima svoj pritok: izvira iz vrelca, ki se imenuje večna modrost. To je pritok z neskončnim virom védenja, ki nima ne začetka, ne konca. Ta bo večno polnil jezero ezoteričnega nauka, ne glede na to, kolikšen del bo iz njega odtekel v jezero eksoterične znanosti. In prav je, da del odteče – le tako se lahko ezoterično védenje manifestira – postane konkretno zanje.
S čim se ezoterika pravzaprav ukvarja? Rekli smo sicer, da se z notranjostjo vseh stvari, a to je vendarle nekoliko preveč abstrakten odgovor. Povejmo konkretno: glavni steber ezoterične vede je nauk o evoluciji. Vendar pozor, gre za evolucijo v najširšem smislu, ne (le) tako evolucijo, o kakršni je govoril Darwin. Gre za evolucijo celotnega univerzuma, tako za nastanek in razvoj nebesnih teles (zvezde, galaksije, in njihove skupine), kot tudi za razvoj planetarnega življenja. Tako da v okviru ezoterike na splošno govorimo o kozmični evoluciji, vendar jo v praksi delimo na makro- in mikrokozmično. Razlog za to delitev je precej pragmatičen: o mikroevoluciji (nastanku in razvoju človeka) vemo veliko več kot o makroevoluciji (nastanku in razvoju kozmosa). Vendar je treba poudariti, da gre za en sam evolucijski proces, ki se na vseh nivojih, mikro ali makro, ravna po enakih (ezoteričnih) principih oz. zakonih.
Zakaj je evolucijski nauk tako zelo pomemben, postane očitno, ko si ogledamo, kaj so temeljna vprašanja, s katerimi se ezoterika ukvarja. Ezoteričnemu nauku lahko rečemo tudi ezoterična filozofija, in to ne brez razloga. Ukvarja se namreč s temeljnimi eksistencialnimi vprašanji, kot so: kdo smo ljudje, od kod prihajamo, kam gremo, ali ima življenje kak smisel, če smo ustvarjeni – kdo ali kaj nas je ustvaril/o, in ali imamo svobodno voljo, da delamo, kar želimo? To so tudi sicer temeljna filozofska vprašanja in v antičnih časih, ko še ni prišlo do diferenciacije znanstvenih disciplin, so bila to temeljna vprašanja mislecev, ki so bili hkrati filozofi, matematiki, fiziki, kemiki, sociologi, psihologi in še kaj… A vrnimo se k evolucijskemu nauku. Ta je kot deblo drevesa, katerega veje, vejice in listi predstavljajo različna področja ezoteričnega védenja. Ezoterika se ne sprašuje le, od kod zavest (človeka ali česa drugega), temveč, kako se ta razvija skozi čas – evoluira. Ezoterika se ne sprašuje le, kako je zgrajen človek, temveč, kako se njegova zgradba spreminja skozi čas, kako evoluira. Ezoterika se ne sprašuje le, kako je nastalo ali je zgrajeno vesolje, temveč predvsem, kako se le-to razvija skozi čas, kako evoluira. V tem pogledu se precej razlikuje od znanstvenih disciplin, ki, večinoma, jemljejo opažene stvari kot bolj ali manj fiksne (z izjemo recimo astrofizike in delno geologije, ki po naravi stvari preučujeta daljša časovna obdobja). Ahilova peta moderne znanosti je, da je preveč diferencirana in opazuje preveč kratka časovna obdobja, zato ne more videti celote. Ezoterika pa se ukvarja prav s celovitim pregledom vsega, zato ni čudno, da je prav evolucija temelj ezoteričnega nauka.
Ezoterika kot duhovnost
Mnogo ljudi ezoteriko povezuje z duhovnostjo. Nekateri celo mislijo, da je to ena izmed oblik duhovnosti. To seveda ne čudi, vendar ni čisto pravilno. Odvisno sicer, kako razumemo besedo “duhovnost”. Ezoterika ni oblika duhovnosti v smislu kot so to različne religije, različna novodobna gibanja in razne prakse, kot so npr. vegetarijanstvo, alternativna medicina, astrologija ali hatha joga. Ezoterike se ne da spraviti v predalček, podoben prej naštetim, ker je v svojem bistvu ezoterika tisto, kar vse našteto preveva in jim nudi temelj. Po drugi strani pa ezoteriko lahko pojmujemo kot obliko duhovnosti, če ji ob bok postavimo vse religiozne sisteme na eni strani in vse filozofske sisteme na drugi. Pri čemer imamo že v izhodišču zanimiv problem ločevanja med tema dvema, kam naprimer uvrstiti budizem: med religijske ali med filozofske sisteme? Z ezoteričnega stališča med religijskimi in filozofskimi sistemi ni razlike: oboji so sistematizirani korpusi drugovidičnega védenja. In ravno to velja tudi za ezoteriko, vendar s to razliko, da so religiozni in filozofski sistemi nastajali ob določenem času, na določenem kraju, za določen krog ljudi (takratno civilizacijo), medtem ko je ezoterika, oziroma njeno idejno jedro, večna modrost, kot že ime pove, večna. To se sliši seveda zelo samovšečno, vendar kdor razume, od kod večna modrost zares izvira, lahko to trditev vzame bolj resno kot večina.
S čim se ukvarja duhovnost oz. kaj je cilj duhovnosti, kot jo pojmujemo v sodobni družbi? V zvezi s tem pojmom večinoma omenjamo rast, duhovno rast. In kaj pravzaprav pomeni duhovna rast? Pa smo spet pri evoluciji: duhovna rast je izraz, ki govori neki o etapi človekovega razvoja (v ožjem smislu) ali pa kar o celotnem človekovem razvoju (v širšem smislu). Ezoterika smatra, da je v jedru vsega, kar obstaja, duh. Tako je vsakršen razvoj, vsakršna rast, v principu duhovna rast. Pravzaprav, sodeč po ezoteriki, sploh ni nobene druge rasti kot le duhovna rast. Ta duhovna rast pa je razdeljena na etape, in različne etape se med seboj razlikujejo. Tako se človeško bitje nahaja na zelo ključni točki duhovnega razvoja, ko pride do pomembnega preobrata; namreč, evolucija do nekega trenutka poteka nezavedno, od tistega trenutka dalje pa zavedno. In ravno ta, zavedni del evolucije, ko ta nastopi pri posameznem človeku, običajno imenujemo duhovna rast v ožjem smislu oz. kar duhovnost. Duhovnost je tako poskus živeti življenje na tak način, da namenoma višamo vibracijo lastne zavesti. Kam jo višamo oz. proti čemu? Različne duhovne tradicije ta cilj različno poimenujejo, lahko mu rečejo bodisi rast k duši, razsvetljenje, zlitje z bogom, ni pomembno; važno je, da gre za dvigovanje zavesti proti drugemu vidiku stvari.
V zvezi s tem ezoterika pozna dvoje pristopov, dve poti, ki vodita proti zastavljenemu cilju. Imenujemo ju pot (raz)uma in pot srca. Človeka, ki hodi predvsem po poti uma, imenujemo okultist, človeka, ki hodi po poti srca, pa mistik. Ti dve poti pa vodita na isto goro, in se med seboj večkrat prekrižata. Tako človek po nekaterih odsekih (inkarnacijah) hodi po eni poti, po nekaterih pa po drugi. A obe poti se prepletata in za dosego cilja mora človek osvojiti spretnosti, kako hoditi tako po eni, kot po drugi. Okultist se uči (raz)umevati stvarstvo, ne le na tretjevidičen način (kot to tipično počnejo znanstveniki), temveč na bolj drugovidičen način. Razumeti mora, da so stvari med seboj povezane in da je diferenciacija univerzuma (dozdevna ločenost oblik) le iluzija nižjih ravni bivanja. Okultist se uči prodirati v svetove višjih ravni bivanja s svojim višjim umom, imenovanim abstraktni um ter z intuicijo. Tako raziskuje lastnosti energij posameznih ravni bivanja ter zakonov obstoja na teh ravneh. Ko je dovolj razvit, postane gospodar teh energij: z lastno voljo, ki vihti meč uma, ima pod nadzorom vse energije, ki tvorijo iluzijski svet (svet, ki ga običajno poznamo), zato lahko z njimi prosto razpolaga – rojen je mag. Na drugi strani pa je mistik tisti, ki za širitev lastne zavesti uporablja odskočno desko, ki je njegovo duhovno srce. To ni fizični organ, temveč drugovidično jedro človeka. Duhovno srce omogoča, da ob ustreznem stiku z njim doživimo mistično izkušnjo, to je izkušnjo transcendence. Transcendenca je stanje zavesti, pri katerem presežemo običajno izkušnjo ujetosti v fizično telo in se (začasno) zlijemo s svojim nesmrtnim, višjim jazom, to je človeško dušo (drugi vidik človeka). Mistik se s pomočjo povezovanja z drugim vidikom česarkoli uči identificirati drugi vidik, dušo, v vsem, kar je. To ga ščasoma dviguje iz običajnega zavedanja, ujetega v telesu, v širše zavedanje, ki vključuje ne le njega samega, temveč tudi njegovo okolico. Ta postaja vedno širša, dokler nekoč mistik ne postane zrel za dokončno razsvetljenje – ta pa prinese planetarno zavest. Nekje pod vrhom poti na goro razsvetljenja pa se mistična in okultna pot združita. Razsvetljenje namreč pomeni razsvetljenje uma (dobesedno, popolno osvetlitev vseh umskih kapacitet z lučjo zavesti), in noben mistik je ne more biti deležen, dokler ne razvije tudi tega pola. In obratno, tudi okultist mora priti v stik s svojim srcem, kajti samo razumevanje stvari še ne omogoča tudi občutenja drugega vidika, kar je pa nujen pogoj za zlitje z lastnim drugim vidikom, dušo.
Skratka, ezoterika je drugovidična veda, ki pozna duhovno pot človeka od trenutka, ko je ta nastal (in še malo prej) do trenutka, ko ta doseže svoj evolucijski cilj, to je razsvetljenje (in še malo dlje). Naloga ezoterike je ne le razlagati o obstoju te poti, temveč tudi nuditi praktične nasvete o tem, kako po tej poti stopati. In ravno tukaj je njeno presečišče z duhovnostjo: medtem ko nekatera duhovna izročila le delijo nasvete, kaj naj bi človek počel (naprimer religije), ezoterika zelo dobro pojasnjuje, zakaj naj bi to počel. Pri ezoteriki gre za bistveno višjo stopnjo transparentnosti nauka kot pri religijah, te namreč človeku dajejo napotke na podlagi bolj ali manj slepe vere, verjetja, da je nekaj tako kot pravi duhovnik; medtem ko ezoterika gradi most od tukaj, kjer smo zdaj, do tja, kamor bi morda želeli priti, s pomočjo izkušnje (srca) in razumevanja (uma). Za razliko od religij ezoterika pojasnjuje smiselnost vmesnih korakov in razloge, zakaj so stvari take, kot so – vsaj do mere, kolikor jih je pač človek zmožen razumeti.
Točna napoved, Vedeževanje
090 54 50
Ljubezen, zdravje, služba, finance
Tarot Maribor, Prerokovanje tarot, Magija Maribor, Vedeževanje Maribor, Vedeževanje tarot, Horoskop Maribor, Astrologija Maribor, Magično vedeževanje, Tarot karte, Vedeževanje, Rojstna karta, Pogled v prihodnost, Ljubezensko vedeževanje, astrološko svetovanje, POCENI VEDEŽEVANJE, Magija, prerokovanje, vedeževalka, jasnovidka, ljubezen, zdravje, finance, posel, služba, denar, zakon, otroci
